Split se je po cenah znašel na vrhu evropske lestvice

Po podatkih platforme Numbeo je Split skupaj z Lizbono za družine najmanj dostopen stanovanjski trg med večjimi evropskimi mesti. Razkorak med cenami nepremičnin in prihodki lokalnih prebivalcev je v teh dveh mestih namreč največji, saj morajo za nakup stanovanja odšteti skoraj 19 povprečnih letnih prihodkov gospodinjstva.
Stanovanja postajajo v številnih evropskih mestih lokalnim prebivalcem praktično nedosegljiva. Po najnovejših podatkih statistične platforme Numbeo sta se na vrhu lestvice najmanj dostopnih stanovanjskih trgov znašla Split in Lizbona, kjer bi za nakup tipičnega stanovanja potrebovali kar 18,7 letnega prihodka gospodinjstva.
To pomeni, da bi povprečno gospodinjstvo skoraj 19 let vse svoje prihodke (te so izračunali tako, da so povprečne mesečne plače pomnožili z 1,5) namenjalo samo za nakup tipične nepremičnine (vzeli so povprečno ceno 90 kvadratnih metrov velikega stanovanja).
Gre za enega najpogosteje uporabljenih kazalnikov dostopnosti stanovanj za lokalno prebivalstvo, visoko na tej lestvici pa so praviloma mesta, kjer so plače razmeroma nizke, cene nepremičnin pa v nebo poganjata običajno turizem ali priseljevanje premožnejših prebivalcev. V samem vrhu so zato recimo Lagos v Nigeriji (100 letnih prihodkov za nakup stanovanja), Bangkok (37,8) na Tajskem in Hanoi (37,7) v Vietnamu.
Skoraj dvakrat nad mejo problematičnega trga
Mike Langen, višji stanovanjski ekonomist pri banki ABN AMRO, je za portal Euronews opozoril, da že razmerje nad 10 kaže na problematičen trg za lokalne prebivalce. To mejo so izračunali na podlagi običajnih pravil hipotekarnega kreditiranja, po katerih stanovanjski stroški ne bi smeli presegati približno 30 odstotkov prihodkov gospodinjstva, posojila pa so praviloma omejena na obdobje okoli 30 let.
Split in Lizbona sta z razmerjem 18,7 skoraj dvakrat nad to mejo. Za njima so se na lestvici znašli Praga, Milano in Tirana z razmerjem 18,1, nato Dunaj s 17,4, Beograd s 17,2, Pariz s 17,0, London s 16,0 in Brno s 15,8. Ljubljana ne zaostaja veliko za večjimi srednjeevropskimi mesti, indeks za našo prestolnico je 14,6.

Podatek je za Split še posebej problematičen, ker gre za obalno in turistično zelo oblegano mesto, kjer lokalno prebivalstvo ni samo pod udarom visokih cen nepremičnin, temveč so dražje tudi številne druge vsakodnevne dobrine.
Turistična mesta vse manj dostopna domačinom

Split tako sledi Lizboni, stalnici na lestvici, kjer so se cene nepremičnin v zadnjem desetletju po podatkih Global Property Guide zvišale za skoraj 240 odstotkov. Povprečna plača na Portugalskem se je v istem obdobju zvišala precej manj, s približno 839 evrov na 1333 evrov mesečno, kar pomeni okoli 59-odstotno rast. Cene stanovanj so torej rasle približno štirikrat hitreje od plač.
Strokovnjaki opozarjajo, da ima stanovanjska kriza globoke posledice na družbo. Če si učitelji, medicinske sestre, policisti, mladi zaposleni in študenti ne morejo več privoščiti življenja v mestu, začne to izgubljati tudi gospodarsko konkurenčnost.
Euronews dodaja, da ekonomisti kljub vse večji nedostopnosti stanovanj v mestih visoko na lestvici ne pričakujejo nujno skorajšnjega zloma trga. Visoke cene lahko vztrajajo zaradi omejene ponudbe, nadaljnjega povpraševanja in zanimanja tujih kupcev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje